Magija je starodavna znanost, ki proučuje vse od najnižjih zakonov narave do najvišjih zakonov duha. Z njo so se včasih ukvarjali le svečeniki in vladarji. Znanje se je prenašalo v simbolih, ki so si jih posamezniki razlagali glede na stopnjo svoje zavesti. Zaradi tega je veliko znanja prenešeno v nepopolni, osiromašeni in enostranski obliki.

Magija je ena, z univerzalnimi zakoni. V magiji velja pravilo: “Kakor zgoraj, tako spodaj”, torej dogodki makrokozmosa, vesolja sovpadajo z dogodki mikrokozmosa, človeka.

Glede na stopnjo zavesti maga, magijo delimo v tri skupine:
  • ukvarjanje z zakoni narave in njenim delovanjem,
  • ukvarjanje z delovanjem in nadziranjem univerzalnih zakonov znotraj človeka (mikrokozmosa),
  • ukvarjanje z delovanjem in nadziranjem univerzalnih zakonov makrokozmosa.

Moč

Človek skozi magijo pridobiva moč s tem, da se ukvarja sam s sabo. C. G. Jung je rekel, da je čarovnik manifestacija iracionalnih vsebin psihe. Za popolno integriteto osebnosti je potrebno mračne sile podzavesti prenesti v svetlobo zavesti. Moč je v tebi in je ves čas na razpolago. Mi s svojimi inhibicijami in strahovi ji ne pustimo, da bi prišla na površje, da bi oživela. In če se le kdaj naredi, da v trenutku nezbranosti, sproščenosti, ko se oddaljimo od sveta razuma, pride na plan, nas lahko s svojo silovitostjo  preseneti in  prestraši. Kajti njena manifestacija je lahko zaradi dolge potlačitve in zaprtosti v temo podzavesti precej divja in neobrzdana.

Zaradi tega je priporočljivo, da se z magijo ukvarjajo čim bolj integrirane osebnosti.

Mag je osamljen bojevnik, ki bije večni boj s silami Ega.